Bela knjiga o prevajanju

Bela knjiga je dokument, ki celovito predstavi določen problem ali področje, pa tudi predloge za njegovo izboljšanje. V slovenskem prostoru jih večinoma izdajajo ministrstva in državni organi (Bela knjiga o pokojninah, 2016; Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju, 2011), pogosto jih izdaja tudi Evropska unija (zadnjo leta 2017, Belo knjigo o prihodnosti Evrope). V zadnjem času s pripravo takšnih dokumentov z javnostmi komunicirajo tudi korporacije, ki skušajo reševati konkretne težave, predlagajo rešitve, pa tudi rezultate, ki koristijo njihovim strankam.

Bela knjiga o prevajanju 2018: premiki na področju prevajanja, tolmačenja, podnaslavljanja in lektoriranja v Sloveniji (krajše: Bela knjiga o prevajanju) predstavlja stanje, analizo, sistemske in posamične izzive ter primere dobre prakse na izjemno pomembnem, a pogosto prezrtem področju jezikovnih poklicev/svetovalcev v Sloveniji in jih umešča v širši, evropski okvir. Čeprav v njej prevladuje tematika prevajanja in tolmačenja, je zasnovana široko, tudi z vključevanjem lektorjev kot jezikovnih svetovalcev, saj gre za področja, ki se med seboj prepletajo in dopolnjujejo.

Poglavitni cilj vseh, ki smo pri pripravi Bele knjige o prevajanju 2018 sodelovali, je opisati specifiko in razmere na področju jezikovnih poklicev, predvsem prevajalk in prevajalcev, tolmačk in tolmačev ter lektoric in lektorjev, ter s tem postati glas mnogih posameznic in posameznikov, ki so večinoma samozaposleni, mnogi pa delajo v vse bolj prekarnih razmerah. Obenem želimo opozoriti na težave, s katerimi se jezikovni praktiki srečujemo, predvsem pa, tudi s predstavitvijo nekaterih primerov dobre prakse, nakazati nekatere rešitve in zanje poiskati ustrezne sogovornike. Pomemben cilj priprave tega temeljnega dokumenta je priznanje pomena naših poklicev in dela, ki ga opravljamo. Ob naslov pričujoče bele knjige smo zapisali letnico 2018, ker želimo pregled stanja po eni strani zamejiti, po drugi strani pa odpreti novim, poznejšim dokumentom.

Želimo si, da bi Bela knjiga o prevajanju postala temeljno besedilo vseh, ki se z jezikovnimi poklici in jezikovnimi praktiki srečujejo: prevajalk in prevajalcev, tolmačk in tolmačev, lektoric in lektorjev, pa tudi vseh njihovih uporabnikov in sodelavcev. Zato je namenjena vsem Slovencem, še posebej pa vsem tistim, ki odločajo o jezikovni, krojijo kulturno, gospodarsko, pravosodno, notranjo in zunanjo politiko ter odločajo o smernicah in kriterijih javnega naročanja.

Bela knjiga o prevajanju je prvi in doslej edini takšen dokument v našem prostoru, ki se prevajanja, tolmačenja, podnaslavljanja in lektoriranja loteva celostno in povezovalno, z upoštevanjem vseh poglavitnih deležnikov v Sloveniji. Zato ni nepomembno, da so pri njeni pripravi sodelovala vsa slovenska prevajalska društva in združenja: Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije, Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev, Združenje stalnih sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev Slovenije SCIT, Lektorsko društvo Slovenije, zadruga Soglasnik, pa tudi vse slovenske univerze.

Ožji pripravljalni odbor Bele knjige o prevajanju 2018 so sestavljali: Barbara Pregelj, Andreja Kalc, Kristina M. Pučnik, Andreja Skarlovnik Ziherl, Nada Primožič, Jana Zidar Forte, Elida Hamzič, Viktorija Osolnik Kunc in Marko Funkl. Prispevke zanjo je napisalo 41 avtoric in avtorjev, pri njeni pripravi pa je sodelovalo še več kot 75 drugih sodelavk in sodelavcev.

Celotno Belo knjigo si lahko ogledate in prenesete TUKAJ

Vabilo na strokovni posvet

VABILO NA STROKOVNI POSVET

o poklicnih standardih v prevajanju, tolmačenju in lektoriranju

Četrtek, 23. maj 2019, od 10. do 12. ure v Hiši EU, Dunajska 20, Ljubljana

Izrazita rast jezikovne industrije v Evropi priča o stalnem naraščanju potreb po storitvah prevajanja, tolmačenja in lektoriranja, vendar pa jim pogosto sledijo pritiski in nerazumevanje delovnih procesov v teh panogah tako od naročnikov kot splošne javnosti. Slovenska poklicna društva si na tem področju že več let prizadevamo za ohranitev visokih poklicnih standardov in delovanje v urejenih razmerah, kar je osnova za kakovostno delo.

Kako na razmere na trgu gledate prevajalci, tolmači in lektorji? Kakšna je usklajenost slovenske in evropske jezikovne politike? Kakšna je prihodnost kadrov za jezikovne poklice v Sloveniji in kakšna v Evropi, tudi v luči predsedovanja Slovenije Svetu EU? Ali imajo pri poklicnih standardih naročniki še posluh in razumevanje? Kako utemeljiti vrednost storitev prevajanja, tolmačenja in lektoriranja? Ali potrebujemo zbornico?

O vseh teh vprašanjih želimo razpravljati in se posvetovati z vami, predvsem zaradi nadaljnjih korakov v prizadevanju za ureditev položaja prevajalcev, tolmačev in lektorjev, kar je tudi namen Bele knjige 2018.

Uvodoma bo Peter Jakša, predstavnik za jezike, Območna enota Generalnega direktorata za prevajanje pri Evropski komisiji, napovedal informativno srečanje glede novega razpisa za prevajalske storitve Evropske komisije in povzel glavne ugotovitve zadnje vseevropske raziskave o trendih in pričakovanjih v prevajalskem sektorju.

Kratke prispevke o perečih vprašanjih bodo pripravile:

  1. Barbara Pregelj, Društvo slovenskih književnih prevajalcev

Kristina M. Pučnik, Lektorsko društvo Slovenije

Polona Mertelj, Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev

mag. Andreja Skarlovnik Ziherl, Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije

mag. Viktorija Osolnik Kunc, Združenje stalnih sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev Slovenije SCIT

Nada Primožič, Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije

Kazalo s posameznimi prispevki

Barbara Pregelj: Za priznanje prevoda v slovenski kulturi in družbi
Agnes Pisanski Peterlin: Znanost v prevodu
Barbara Vodopivec: Znanost med nacionalnim in globalnim – nekaj misli o prevajanju v znanosti
Marija Zlatnar Moe, Tamara Mikolič Južnič, Tanja Žigon: Vloga prevajalca v postopku prevajanja in izdaje književnega dela
Jasmina Markič: O tolmačenju in tolmačih
Marta Biber: Tolmačenje kot delo sodnega tolmača
Olga Shrestha: Prevajanje za državne institucije
Nike K. Pokorn: Potreba po skupnostnih prevajalcih in tolmačih za potrebe zdravstva v Sloveniji
Ana Beguš: Tehnologija v prevajanju: od prevajalcev k prevajalnikom
Andreja Skarlovnik Ziherl: Pregled delovanja strokovnih društev in združenj prevajalcev, tolmačev in lektorjev
Jana Zidar Forte: Poklici (med)jezikovnega posredovanja: izobraževanje in zaposlitvene možnosti
Amalija Maček in Mojca Schlamberger Brezar: Oddelek za prevajalstvo na Filozofski fakulteti UL
Simon Zupan: Študij prevajanja in tolmačenja na Univerzi v Mariboru
Ana Beguš: Program Jezikovno posredovanje in prevajanje na Fakulteti za humanistične študije UP
Rok Dovjak in Maja Sužnik: Izobrazbena podstat lektoriranja – študij slovenistike v Sloveniji
Barbara Pregelj: Nekaj podatkov za oris profila slovenskih prevajalk in prevajalcev
Tamara Mikolič Južnič: Slovenski prevajalski trg: pregled stanja
Tina Perić in Maša Dolanc: Povprečna prevajalka dela vedno, pa naj bo vikend, praznik, noč ali dopust
Kristina M. Pučnik: Anketa Lektorskega društva Slovenije o vrednotenju lektorskih storitev
Mojca Šorli: Jezikovna opremljenost na področju prevajanja, tolmačenja in jezikovne mediacije
Urška P. Černe in Gašper Malej: Portreti slovenskih književnih prevajalk in prevajalcev
Nada Primožič: Prevajalci mimo anket
Barbara Pregelj: O čem govorijo ankete med prevajalci in lektorji
Mojca Šorli: Slovenska jezikovna politika: status jezikovnih delavcev in delavk v dobi tehnologije in digitalne humanistike
Borut Brezar: O prekarnosti (v prevajalskem poklicu)
Nada Primožič, Kristina M. Pučnik: Vrednotenje storitev prevajalcev in lektorjev
Jernej Kaluža: Servisiranje samozaposlenih v kulturi in kreativnih industrijah
Sonja Robnik: Senčne plati feminizacije poklica: ali se lahko zgodijo tudi prevajanju?
Tamara Mikolič Južnič: Analiza spolne strukture slovenskih literarnih prevajalcev
Mateja Seliškar Kenda in Jakob J. Kenda: Ključni elementi korektne avtorske pogodbe za izdajo prevoda literarnega dela
Tanja Petrič, Iztok Ilc, Đurđa Strsoglavec: O knjižničnem nadomestilu
Tamara Mikolič Južnič: Finančna uspešnost prevajalskega sektorja
Polona Mertelj: Pregled razmer na področju prevajanja avdiovizualnih vsebin
Kristina M. Pučnik: Lektorska licenca in drugi poskusi regulacije poklica
Viktorija Osolnik Kunc: Neformalno izobraževanje prevajalcev v Sloveniji
Kristina M. Pučnik: Zdravstveni vidik dejavnosti specializiranih jezikovnih uporabnikov
Katja Benevol Gabrijelčič: Virtualno povezovanje prevajalcev – zakaj in kako
Tanja Petrič: Mednarodni prevajalski seminarji slovenske književnosti
Nataša Hirci: Praktično usposabljanje študentov Oddelka za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani
Maša Dolanc: Jezikovna zadruga Soglasnik ni samo še eno prevajalsko podjetje
Iztok Ilc: CEATL
Amalija Maček in Sandro Paolucci: EULITA – European Legal Interpreters and Translators Association
Špela Vintar: Digitalno jezikoslovje kot odziv na spreminjajoče se potrebe po jezikovnih storitvah
Nataša Sinovec: Tegobe sedečega dela in kako se jim izogniti
Predlogi za izboljšanje položaja prevajanja v Sloveniji ter ureditev statusa prevajalk in prevajalcev, tolmačk in tolmačev ter lektoric in lektorjev