Bela knjiga o prevajanju

Bela knjiga je dokument, ki celovito predstavi določen problem ali področje, pa tudi predloge za njegovo izboljšanje. V slovenskem prostoru jih večinoma izdajajo ministrstva in državni organi (Bela knjiga o pokojninah, 2016; Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju, 2011), pogosto jih izdaja tudi Evropska unija (zadnjo leta 2017, Belo knjigo o prihodnosti Evrope). V zadnjem času s pripravo takšnih dokumentov z javnostmi komunicirajo tudi korporacije, ki skušajo reševati konkretne težave, predlagajo rešitve, pa tudi rezultate, ki koristijo njihovim strankam.

Bela knjiga o prevajanju 2018: premiki na področju prevajanja, tolmačenja, podnaslavljanja in lektoriranja v Sloveniji (krajše: Bela knjiga o prevajanju) predstavlja stanje, analizo, sistemske in posamične izzive ter primere dobre prakse na izjemno pomembnem, a pogosto prezrtem področju jezikovnih poklicev/svetovalcev v Sloveniji in jih umešča v širši, evropski okvir. Čeprav v njej prevladuje tematika prevajanja in tolmačenja, je zasnovana široko, tudi z vključevanjem lektorjev kot jezikovnih svetovalcev, saj gre za področja, ki se med seboj prepletajo in dopolnjujejo.

Poglavitni cilj vseh, ki smo pri pripravi Bele knjige o prevajanju 2018 sodelovali, je opisati specifiko in razmere na področju jezikovnih poklicev, predvsem prevajalk in prevajalcev, tolmačk in tolmačev ter lektoric in lektorjev, ter s tem postati glas mnogih posameznic in posameznikov, ki so večinoma samozaposleni, mnogi pa delajo v vse bolj prekarnih razmerah. Obenem želimo opozoriti na težave, s katerimi se jezikovni praktiki srečujemo, predvsem pa, tudi s predstavitvijo nekaterih primerov dobre prakse, nakazati nekatere rešitve in zanje poiskati ustrezne sogovornike. Pomemben cilj priprave tega temeljnega dokumenta je priznanje pomena naših poklicev in dela, ki ga opravljamo. Ob naslov pričujoče bele knjige smo zapisali letnico 2018, ker želimo pregled stanja po eni strani zamejiti, po drugi strani pa odpreti novim, poznejšim dokumentom.

Želimo si, da bi Bela knjiga o prevajanju postala temeljno besedilo vseh, ki se z jezikovnimi poklici in jezikovnimi praktiki srečujejo: prevajalk in prevajalcev, tolmačk in tolmačev, lektoric in lektorjev, pa tudi vseh njihovih uporabnikov in sodelavcev. Zato je namenjena vsem Slovencem, še posebej pa vsem tistim, ki odločajo o jezikovni, krojijo kulturno, gospodarsko, pravosodno, notranjo in zunanjo politiko ter odločajo o smernicah in kriterijih javnega naročanja.

Bela knjiga o prevajanju je prvi in doslej edini takšen dokument v našem prostoru, ki se prevajanja, tolmačenja, podnaslavljanja in lektoriranja loteva celostno in povezovalno, z upoštevanjem vseh poglavitnih deležnikov v Sloveniji. Zato ni nepomembno, da so pri njeni pripravi sodelovala vsa slovenska prevajalska društva in združenja: Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije, Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev, Združenje stalnih sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev Slovenije SCIT, Lektorsko društvo Slovenije, zadruga Soglasnik, pa tudi vse slovenske univerze.

Ožji pripravljalni odbor Bele knjige o prevajanju 2018 so sestavljali: Barbara Pregelj, Andreja Kalc, Kristina M. Pučnik, Andreja Skarlovnik Ziherl, Nada Primožič, Jana Zidar Forte, Elida Hamzič, Viktorija Osolnik Kunc in Marko Funkl. Prispevke zanjo je napisalo 41 avtoric in avtorjev, pri njeni pripravi pa je sodelovalo še več kot 75 drugih sodelavk in sodelavcev.

Celotno Belo knjigo si lahko ogledate in prenesete TUKAJ